(01) 541 43 43 | info@mdj.si

Odkleni potencial

 
 

 

Projekt Produkcijske šole:

ODKLENI POTENCIAL! 

(1.1.2013-30.6.2013)

 

 

                       

 

 

 

 

Program Mladi v akciji je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Omogoča finančno podporo projektom neformalnega učenja in mobilnosti mladih, ki prispevajo k ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Program je namenjen mladim med 15. in 30. letom, da bi se povečala njihova zavzetost in vključevanje v oblikovanje ter upravljanje družb, vključno z Evropsko unijo. Mladim omogoča, da na podlagi lastnih prizadevanj pridobivajo in krepijo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje z namenom povečevanja njihove zaposljivosti in vključevanja v družbo.

 

Konec leta 2012 so se mladi iz Produkcijske šole s podporo mentorjev prijavili na razpis programa Mladi v akciji, v želji, da dobijo finančno podporo za popestritev programa. Začrtali smo aktivnosti, ki bi popestrile naš vsakdanjik, hkrati pa nam ponudile možnost za kulturno udejstvovanje, športne aktivnosti ter delavnice, s pomočjo katerih bi bogatili svoje socialne spretnosti ter vključenost.

 

Cilji projekta so bili:

• promocija športnih aktivnosti v naravi in integracija mladih s socialnimi težavami,

• spoznavanje drugih kultur in razvijanje spoštovanja do različnosti,

• spoprijemanje z diskriminacijo in ksenofobijo,

• spodbujanje mladih za širjenje ideje o družbi, ki je bolj tolerantna in bolj demokratična,

• krepitev samozavesti in izboljšanje samo podobe s spodbujanjem v različnih aktivnostih in komunikaciji,

• spoznavanje novih načinov komunikacije, predstavitve in samopromocije,

• razvijanje in ozaveščanje zdravega sloga življenja.

 

 

JANUAR

 

8. januarja smo obiskali Narodni muzej, kjer smo si pod vodstvom ogledali razstavo Vitez, dama in zmaj. Spoznali smo vsakdan pripadnika plemiškega oziroma vojaškega stanu v srednjem veku. Z raznovrstnim gradivom iz slovenskih in tujih muzejev – predmeti, inscenacijami, replikami in filmi – so nam pokazali različne vidike viteštva v srednjem in novem veku ter jih postavili ob bok današnjim predstavam o tej epizodi evropske zgodovine.

Zatem smo si ogledali tudi Hostel Celica, ki je nastal iz nekdanjega vojaškega zapora. Zaporniške celice so bile pred obnovo identične, ob obnovi pa se je ta uniformnost celic razbila z raznolikostjo interiera. V vseh celicah so ohranjene originalne rešetke iz časa zapora.  Dan smo zaključili s kosilom.

31. januarja smo se odpravili drsat na priljubljeno ljubljansko drsališče, nato na kosilo.

 

FEBRUAR

 

7. februarja smo si v Slovenskem mladinskem gledališču ogledali predstavo Kok ti men zdej dol visiš. Igro je navdihnil Molière (Les Précieuses ridicules/Smešne precioze) in govori o štirih dekletih, ki se odločijo, da bodo postale slavne, tako da bodo hodile s slavnimi moškimi, zato zapustijo svoje fante. Štirje fantje pa s pomočjo prijateljev, članov šolskega dramskega krožka, pripravijo pravo presenečenje, scenarij, s katerim bi radi dekleta osmešili in jih pripravili do tega, da bi premislile o posledicah svojih dejanj. Ravenhill se v tej »komediji za najstnike« satirično poigra s kategorijo slave, ki je tako na Zahodu kot Vzhodu izjemno močno prisotna tudi pri mladostnikih. Predstava nam je bila všeč. Po predstavi smo šli na kosilo, kjer smo delili vtise o predstavi.

20. februarja smo se odpravili v Lutkovno gledališče Ljubljana in si ogledali predstavo Boskarsko srce. Igra je glede na svojo vsebino in izpovednost vedno aktualna, kot je tudi aktualna borba proti nasilju in agresivnosti, ki jo v sebi čutijo in nosijo številni mladi. Razkriva, kako lahko nekdanji boksar, ki je vse življenje živel med nasiljem in športom, jeznemu mladeniču pomaga prerasti, premagati in se osvoboditi vse agresivnosti, ki jo nosi v sebi. Ena izmed rešitev zoper to negativno agresijo je, da se o njem govori naglas, tako kot govorita v Hübnerjevi igri boksar in jezni mladenič. Po predstavi smo šli na kosilo. Diskusijo o predstavi je vodila naša prostovoljka Urška Sajko.

 

MAREC

 

11. marca se je polovica naše skupine skupaj z našim mentorjem in smučarskim učiteljem Matejem s kombijem odpeljala na smučišče Krvavec. Imeli smo veliko srečo z vremenom. Nekateri od nas smo že znali smučati, ostali pa smo se naučili. Druga polovica skupine je to izkusila 27. marca.

19. marca smo si v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ogledali stalno razstavo skoraj popolnega okostja mamuta. Okostje je staro okoli 20.000 let, našli so ga v Nevljah pri Kamniku. Ogledali smo si tudi zbirko mineralov barona Žiga Zoisa, zbirko lupin mehkužcev, zbirko žuželk, rastlinski in živalski svet planin, barja in gozda, zbirko ptic, plazilcev, rib in okostja različnih vretenčarjev, človeško ribico ter ostale zanimivosti podzemlja. Zelo nas je pritegnila tudi razstava Skrivnostna smrt mlade Leonore. Spomladi leta 2003 so v Piranskem zalivu opazili truplo mlade samice brazdastega kita. Okostje je pripadlo Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Ta največji eksponat, kar jih je muzej pridobil v svoji 190 letni zgodovini, so ljubkovalno poimenovali Leonora. Izvedeli smo, kdo je bila mlada Leonora, od kod je prišla, kdo so bili njeni sorodniki in kakšne so bile njene življenjske navade. Čeprav vzrok smrti mlade Leonore ostaja skrivnost, razstava opozarja na dejavnike, ki ogrožajo kite in so večinoma posledica človekovega delovanja.

25. marca smo si v Kinodvoru ogledali odličen nizozemski film Kauwboy, ki prikazuje ganljivo zgodbo o dečku brez mame, ki splete nenavadno prijateljsko vez s kavko. Po ogledu filma smo imeli tudi čast pogovarjati se z režiserjem filma Boudewijnom Kooleom in glavnim igralcem Rickom Lensom.

28.3. smo obiskali ZOO park Rožman, kjer imajo poleg udomačenih divjih živali kot so medved, različne kokoši, srne, kozorogi, divje svinje, race, labodi, tudi nekaj upokojenih cirkuških živali. Videli smo enookega ponija, dve lami, pave ter kamelo. Sodelujejo z ostalimi živalskimi vrtovi, tako da se je z leti nabor živali precej povečal in smo pobližje spoznali tudi ježevca, rdečevratega kenguruja, rakuna in pritlikave koze.   

 

APRIL

 

4. in 10. aprila smo se s kolesi podali po Ljubljani in nabirali kondicijo za prihajajoči tabor. Tabor je potekal od petka, 19. aprila do nedelje, 21. aprila v CŠOD Burja. V petek zjutraj smo se z vlakom odpeljali do Divače, nato pa pot nadaljevali s kolesi proti Portorožu. Jedli smo v Strunjanu v gostilni Pod trto, nato pa smo si ogledali oljčni nasad gospoda Saša Vukoviča, ki nam je prijazno razložil, kako se goji oljke in prideluje oljčno olje. Zvečer smo prispeli v CŠOD. Tam nam je Marin Medak, prvi Slovenec, ki je preveslal Atlantik, predstavil svojo zgodbo. Naslednji dan smo si ogledovali čudovito slovensko primorje in pojedli kosilo v kmečki gostilni Pri Matičku. V nedeljo zjutraj pa smo odkolesarili do Kopra, nato pa se z vlakom zapeljali do Borovnice. Od tam smo kolesarili do Ljubljane, kjer smo si privoščili odlično kosilo v gostilni Druga violina, ki deluje v okviru Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, v njej pa so zaposleni tudi ljudje s posebnimi potrebami.  Delovanje gostilne in značilnosti oseb s posebnimi potrebami nam je prijazno predstavila direktorica Centra dr. Valerija Bužan. Tabor smo zaključi v baru Pri zelenem zajcu, kjer smo se ob brezalkoholnih koktejlih pogovarjali z DJem Freeversom oziroma mladim Črtom, ki je svoj potencial odklenil tako, da je sledil svojim sanjam in vlagal trud v to, da se sedaj lahko preživlja s predvajanjem glasbe in organiziranjem glasbenih dogodkov.

Vsega skupaj smo prekolesarili 154 kilometrov, na kar smo zelo ponosni!

V začetki meseca smo začeli z oblikovanjem in tiskanjem majic ter izdelovanjem priponk z motivom našega projekta.

 

MAJ

 

7. maja smo si v stari mestni elektrarni ogledali glasbeno-gledališki projekt Gremo vsi!. Predstava se je preko mnogih glasbenih vložkov dotaknila teme migracije in iskanja boljšega življenja v tujini. Po predstavi je diskusijo vodila naša prostovoljka Urška.

V ponedeljek, 20. maja smo si v Kinodvoru ogledali film Med volkovi. Film je posnet po resnični zgodbi Marcosa Rodrígueza Pantoje, ki je živel z volkovi med letoma 1954 in 1965 v severni provinci Cordobe v osrčju gorovja Sierre Morene, brez stika z ljudmi. Danes se spominja in pravi, da se je od ljudi naučil bolj malo, veliko več pa med volkovi. Marcos je sodeloval pri nastanku filma. Njegova zgodba je bila pred tem filmom že pozabljena in režiser je potreboval celo leto, da ga je našel. Po filmu smo imeli zanimiv pogovor z biologom Mihom Kroflom, ki dobro pozna in raziskuje življenje volkov v Sloveniji.

 

JUNIJ

 

18. junija smo imeli zaključni izlet: odpeljali smo se na Bled v pustolovski park. Koncept pustolovskega parka temelji na doživljajskem popotovanju preko posebej urejenega plezalnega poligona, ki je zgrajen med krošnjami dreves in to tako, da si obiskovalci sami lahko izbirajo sebi primerno težavnostno stopnjo. Sestavlja ga 5 različnih poti z 71 plezalnimi pustolovščinami.

Naslednji dan smo na Gospodarskem razstavišču pod strokovnim vodstvom ogledali razstavo Genij – da Vinci. Preko 200 fascinantnih, interaktivnih in poučnih eksponatov nam je Leonarda da Vincija predstavilo v luči izumitelja, znanstvenika, raziskovalca človeške anatomije, inženirja, arhitekta, filozofa in renesančnega umetnika.

20. junija smo imeli evalvacijsko delavnico celotnega projekta. Najprej smo rešili evalvacijske liste, nato pa si izmenjavali izkušnje, razmišljali o pridobljenih veščinah, primerjali pričakovanja in dejanske rezultate…

Naslednji dan se nam je pridružila prostovoljka Danica Šubernik, s katero smo pregledali fotografije, naredili fotoreprezentacijo tabora ter naredili zasnovo predstavitvene knjižice.

V naslednji dneh smo knjižico dokončno izoblikovali in jo natisnili.

 

Dvakrat mesečno sta Tjaša Steiner (mentorica v Produkcijski šoli) in Dušanka Kumer (pripravnica v Produkcijski šoli) za nas izvajale treninge socialnih veščin. To so bile uro in pol trajajoče delavnice, ki so bile orientirane k usvajanju novih komunikacijskih veščin, prevzemanju odgovornosti, reševanju konfliktov, razvijanju pozitivne samopodobe, moralnega presojanja, tolerance, uspešnega postavljanja zase.

 
 Predstavitev v pdf formatu